Že od faksa naprej sem si želela potovati. Najprej je bila na vrsti Evropa, z družino, nekaj zadnjih let pa cel svet, večinoma z možem, tudi s prijatelji in hčerkama. Ko sem videla, da so na spletni strani Po svetu pozvali, da napišemo potopis, sem se takoj odločila, da ga bom. Moj prvi potopis. V času corone. Za vse, ki s(m)o navdušeni popotniki.
Pred potovanji vedno preberem nekaj potopisov oz. kar najdem na spletu in opisuje moj bodoči popotniški cilj. Zadnja leta za nakup letalskih kart uporabljam brskalnik Skyscanner, nočitve najdem na Bookingu in zadnji čas tudi preko Airbnbja, stran Rome2rio.com uporabljam za preračunavanje razdalj ter za iskanje morebitnega javnega prevoza, najem avta večinoma opravim preko Billiger-mietwagen ali Rentalcars.com, navdih pa dobim tudi na spletni strani Po svetu in Izlet na dlani.
Ko se odločam za nakup letalskih kart, se redko odločim tisti hip, običajno počakam na nakup nekaj dni. Se zgodi, da mi je žal, da jih nisem kupila, saj se cene redko znižajo. Ko so karte kupljene, si naredim okviren plan in rezerviram nočitve. Sledi vznemirjenje, ko nekaj večerov premlevam, kaj bi si ogledala, to spreminjam in prilagajam svojim željam. Pot izpopolnjujem, dokler je le mogoče, tudi do nekaj dni pred odhodom. Takrat si pogledam še kakšen posnetek izbrane destinacije na youtube, da ne bi česa spregledala.
Ko se lotim opisa poti, si naredim opomnik, česa ne smem pozabiti. To je nakup vize, ETE, ESTE, zdravstveno zavarovanje za tujino, parking na letališču. Večinoma si lahko vizo urediš kar preko spleta. Vedno en dan pred potovanjem pregledam spisek, kaj potrebujem na pot. To je moj univerzalni spisek za vsa potovanja, za vse letne čase. Kaj je neobhodno potrebno poleg zgoraj omenjenega? Potni list, denar, kreditne kartice, načrt potovanja z naslovi rezerviranih nočitev. Pa mož, brez njega ne grem nikamor. Običajno se strinja z vsem, kar predlagam, včasih si niti ne prebere opisa in se samo prepusti mojemu vodenju.
Letalske karte običajno rezerviram nekaj mesecev vnaprej, če je le možno, saj ravno zato lahko potujeva tudi nekajkrat letno na destinacije, o katerih sem prej samo sanjala.
Vsaka država ima svoje čare in da lahko delček tega odkrijem, pustim predsodke in stereotipe doma. Največje vznemirjenje je, ko lahko načrtujem pot, si v glavi zamislim, kako bo to potekalo… in ko pridem na želeni cilj, so moja pričakovanja izpolnjena in ne le to, skoraj vedno so presežena.
Ko me doma nekdo, ki sam ne potuje in ne razume moje strasti do potovanj, vpraša, kako je bilo, rečem lahko le, da je bilo v redu. Ne razume, da se tega ne da opisati z nekaj besedami, to je potrebno doživeti. Zato grem vedno znova na pot, vsakič ko mi to dopušča čas in finančna sredstva. V času corone so bila potovanja le želje, sem se odločila zapisati svoje izkušnje. Vedno sem hvaležna vsem tistim, ki jih pišejo in s tem omogočajo drugim, da jim sledimo. Brez tega ne vem, če bi si upala. Sedaj si že nekaj let upam in zato bo mogoče tudi moj potopis koga spodbudil, da si bo pripravil kovčke in se podal na dogodivščino svojega življenja. Ta čas spet bo. Enkrat. Po koroni. Malo pa tudi vmes.
Zapisala: novembra 2020
Ko so mi objavili še en potopis na strani Po svetu, sem se odločila, da bom ustvarila svojo popotniško spletno stran. Vse potopise sem napisala v času od novembra 2020 dalje. Naslednji bodo na vrsti Dubaj, Irska, Kanada, Romunija… Juuuupi, spet lahko potujem!
Zdaj so potovanja skoraj tako kot prej. Vse zgoraj sem realizirala in še več. Vsake počitnice eno potovanje… april 2024.